Ampak vse to ni nič proti srhljivi resničnosti v bosanski medetnični vojni. Kdor je na televiziji gledal, s kakšnim herostratskim veseljem so hrvaški vitezi uničevali mostarski most, morda največji kulturnozgodovinski spomenik na ozemlju nekdanje Jugoslavije, preprosto ni mogel verjeti svojim očem. Ja, uničiti je bilo treba simbol islamske kulture. Vsak pijan soldat lahko ustreli pesnika in filozofa. Noli tangere circulos meos. Medtem ko je med bosansko vojno hrvaški del Mostarja ostal praktično nedotaknjen, je bilo ruševine muslimanskega dela mogoče primerjati samo še s Hirošimo ali Dresdenom. In ko je po daytonskem miru ki je bil sicer na silo skrpucan spaček Evropska unija skušala civilizirati hrvaški del Mostarja, se je poskus spremenil v popoln fiasko.