Vsekakor je pred nami vsaj kratko obdobje miru. V tem času bodo vse sprte strani v državi lepo upravljale bosansko federacijo in iz mednarodne skupnosti na račun pomoči Bosni izmolzle kupe denarja. e Tukidid je namreč na podlagi izkušenj iz starodavne Grčije zapisal, da so "istovetni interesi najbolj zanesljiva vez med državami in med posamezniki". In zdrav denar je seveda vreden civiliziranega vedenja. Ko denarja ne bo več, se bodo najprej zaostrili odnosi med Muslimani in Hrvati, ki so z daytonskim mirom izgubili skupnega sovražnika in s tem glavni temelj svoje federacije. To se bo zgodilo približno takrat, ko vzhodna Slavonija nenadoma ne bo hotela v Hrvaško in ko se bodo morda znova pojavile napetosti na Kosovu. Če se bodo takrat začeli oboroženih spopadi, bo lahko Milošević z ruskim vetom v žepu in brez nevarnosti sankcij ponovil krajinski eksodus z albanskimi begunci in žrtvoval del Kosova za pravico do priključitve s Srbi naseljene Republike Srbske in vzhodne Slavonije. To seveda niso blodne izmišljotine. Približno tako je o bosanski vojni že pred dvema letoma razmišljal strokovnjak Cie za vprašanja Balkana David Keninn.