kositer (simbol Sn, at. št. 50, r.a.m. 118,69), kovina iz IV. skupine *periodnega sistema, ki se pojavlja v treh *alotropskih modifikacijah. Običajni »beli kositer« (b-Sn) je koven in tenljiv, če kositrovo palico upogibamo, zaslišimo razločno škripanje – »kositrov jok«, ki je posledica porušenja kristalne strukture. Pod 13°C je stabilna oblika »sivi kositer« (a-Sn), toda sprememba iz bele v sivo obliko se odvije le pri precej nižjih temperaturah, razen če ni prisotno že nekaj sive oblike. Ko sprememba steče, se kositer zdrobi v prah, to se imenuje »kositrova kuga«. Nad 161°C obstaja v krhki g-Sn obliki. Kositer pridobivajo iz njegove rude kasiterita (SnO2) z *redukcijo z ogljikom v talilnih pečeh. Postopek je zelo enostaven, zato so ga poznale že davne civilizacije. V spojinah ima *oksidacijski števili +2 in +4. Odporen je proti vodi, toda raztaplja se v močnih kislinah, bazah in kislih soleh. Danes največ kositra pridobijo na Maleziji in v Boliviji, včasih pa je bil pomemben vir Cornwall v Veliki Britaniji. Glavna uporaba je za pokositrenje; kositrove pločevinke niso v celoti izdelane iz kositra (je premehak in predrag, temveč iz jekla, prevlečenega s kositrom). Mnoge pomembne zlitine vsebujejo kositer, primeri so: s svincem za spajkanje, z bakrom v bronu, z niobijem pa daje zlitine, ki so *superprevodne. Njegova najpomembnejša spojina je kositrov(II) klorid, ki se uporablja kot reducent in kot *čimža pri barvanju.