Pojasniti kaže, da citirana določba pravilnika velja in jo je treba upoštevati navkljub dejstvu, da je sporna iz več vidikov. Spornost oziroma neusklajenost z zakonom pa bi moralo ugotoviti ustavno sodišče, če bi bil sprožen postopek ustavne presoje. Najprej je treba ugotoviti, da zakonska določba za izračun davčnega preostanka ne zahteva nikakršnih dokazil, ki izkazujejo, po kakšni stopnji je bil obračunan davek ob nakupu vozila. Torej po tem vprašanju podzakonski akt nesporno razširja zakonsko določbo. Poleg tega zakonska določba pravi, da se davčni preostanek izračuna ob nabavne cene rabljenega vozila po preračunani davčni stopnji. V navedenem delu je določba podzakonskega akta, ki zahteva uporabo preračunane stopnje prometnega davka, v nasprotju z zakonom, ker zakon napotuje na uporabo preračunane stopnje DDV. Nenazadnje pa je zahteva pravilnika tudi vsebinsko sporna in nejasna. Komitent kot prodajalec rabljenega vozila pogosto poseduje kupoprodajno pogodbo, ki izkazuje njegovo lastništvo vozila in tedaj plačan 5-odstotni prometni davek. V tem primeru zato ni jasno, ali komisionar za izračun davčnega preostanka upošteva prometni davek iz predložene pogodbe komitenta (5 odstotkov) ali pa je dolžan pridobiti račun o nakupu vozila, ki izkazuje, da je bil plačan prometni davek v višini 20 ali 32 odstotkov.