Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo zoper odločbo Davčnega urada A. z dne 19.2.2004, s katero je prvostopenjski organ zavrnil vlogo tožnika za odpis davčnega dolga, ki ga dolguje kot družbenik podjetja AAA. d.o.o. po seznamu zaostalih obveznosti. Tožena stranka v obrazložitvi navaja 89. člen Zakona o davčnem postopku, ki določa, da lahko davčni organ dovoli odpis davčnega dolga, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov ter določbo 87. člena, po katerem se odpiše tudi davčni dolg, ki se šteje za neizterljivega. V danem primeru je tožnik vložil vlogo za odpis dolga v skupni višini 1.261.296,51 SIT, ki ga dolguje kot družbenik izbrisane družbe. Tožena stranka navaja, da je bila vloga v delu, ki se nanaša na odpis prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, odstopljena pristojnima zavodoma in je odločala le v delu dolga iz naslova prometnega davka, davka na dodano vrednost (DDV), akontacije od dohodnine in posebnega davka na določene prejemke. V zvezi z dohodkovnimi in premoženjskimi razmerami tožnika je bilo ugotovljeno, da živi sam, je kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu za zaposlovanje, ne prejema denarnega nadomestila, prejema pa denarno socialno pomoč v mesečnem znesku 43.522,00 SIT, je lastnik trisobnega stanovanja in lastnik osebnega avta R 21 GTS. Glede na navedeno se tožena stranka strinja s prvostopenjskim organom, da prejemki presegajo kriterij neto zajamčene plače v RS na družinskega člana in da poseduje stanovanje v vrednosti, ki nekajkrat presega davčni dolg. Zato izterjava davčnega dolga ne bo ogrozila njegovega preživljanja. Strinja se sicer, da se tožnik nahaja v otežkočeni finančni situaciji, vendar ne gre prezreti njegovega premoženjskega stanja, predvsem dejstva, da poseduje lastniško stanovanje. Zato tudi ugotovitve glede posedovanja osebnega vozila, ki naj bi po pritožbenih navedbah tožnika bilo starejšega datuma in v tem času že odpeljano na odpad, na odločitev niti ne vplivajo. Glede obrazložitve prvostopenjskega organa, ki se nanaša na možnost odpisa prometnega davka pa ugotavlja, da je nepravilna. Z dnem uveljavitve zakona o davku na dodano vrednost se namreč za odločanje o odpisu uporabljajo splošne določbe Zakona o davčnem postopku, po katerih ni ovir za presojo o odpisu davčnega dolga tudi iz naslova prometnega davka. V konkretnem primeru pa kot že ugotovljeno glede na ugotovljeno premoženjsko in finančno stanje tožnika niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis, tako tudi za del dolga, ki izvira iz naslova prometnega davka.