Jožefa in Alojz sta bila med drugo svetovno vojno oba izgnana: Jožefa je delala v Nemčiji na kmetiji, Alojz pa je bil v taborišču. Spozanla sta se bolj pozno, vedar sta se že dva meseca zatem, v začetku leta 1963, poročila. Jožefa pravi, da sta se celo življenje lepo razumela. Naslednje poletje so se jima rodili trojčki, za katere pa v skromni stari hiški skoraj ni bilo prostora. Dolenjski list je ob rojstvu začel zbiralno akcijo za pomoč mladi družini. V denarju in blagu so darovali ljudje iz cele Slovenije, pa tudi iz tujine. Ta pomoč sicer ni bila tako velika, je pa mladi družini prišla še kako prav. Je pa Korenetove otroke večkrat zbodlo, ko so jim ljudje radi rekli: "Lahko vam, ko so vam pa drugi naredili hišo." Pravijo, da je pri gradnji res pomagal novomeški Pionir, vendar je postavil le štiri stene, brez prave strehe, opeko je naredil oče sam, les za streho pa je dal stric, kasneje, ko so se otroci zaposlili, pa so jo še dozidali in uredili, da je danes prava hiša. Ko se spominjajo za nazaj, pravijo, da so imeli lepo otroštvo, čeprav niso nikoli imeli veliko igrač ne sani. Dričali so se na vrečah od umetnega gnojila, ki so jih napolnili s slamo. Poleti pa so nabirali borovnice in gobe, da so zbrali nekaj denarja za nakupe ob začetku šole. "Bilo je lepo in za večje praznike se še vedno vsi radi vrnemo domov," pravijo.