Duša projekta, arhitekt Milan Kovač, ki je na Šrilanki že pred leti sodeloval z Unescom pri pripravi zakonodaje za gradnjo in opremo šol, je kljub zapletom, ki so podaljšali gradnjo, optimističen. Upa, da bodo otroci vendarle lahko že v prihodnjih nekaj mesecih sedli v šolske klopi. Že od začetka pa ni šlo vse po optimističnih načrtih. »Cunami je na Šrilanki ugasnil več kakor 30.000 življenj, povrh vsega pa na otoku že več kakor trideset let divja državljanska vojna, ki je doslej zahtevala že 80.000 žrtev. Da bi našli primeren objekt za pomoč slovenskih humanitarnih organizacij, je konzorcij donatorjev naročil potovanje na Šrilanko. Tamkajšnje šolsko ministrstvo nam je pojasnilo, da je bilo na otoku porušenih ali močno poškodovanih 196 šol, ki jih je obiskovalo skoraj 80.000 učencev. A mesec dni po cunamiju so vse poškodovane šole že imele donatorje; Italija je denimo prevzela rekonstrukcijo 17 šol, Avstrija 22. Slovenci smo prišli prepozno,« pravi Milan Kovač.