Stipe Mesić je v času Franje Tuđmana, ko je bil na stranskem političnem tiru, izredno rad prihajal v Slovenijo, kjer se je na vsa usta norčeval iz hadezejevskih zablod svojih rojakov in poveličeval našo modrost. Veliki slovenski lobist in predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva Božo Dimnik (koristi lušči na veliko v vladah vseh barv, tudi v sedanji) je med hrvaško domovinsko vojno Mesića peljal tako v Vatikan kot k najvišjim predstavnikom nemške politike in v zahvalo dobil naslov častnega konzula Hrvaške v Kopru. Prav društvo je dolgo časa blažilo napetosti med državama, saj je v spravo celo nekdanji veliki šef Krke Miloš Kovačič k Mesiću v predsedniško palačo na Pantovčaku pripeljal belokranjskega Zelenega Jurija s soplesalci. Kovačič je sedaj zelo zadovoljen upokojenec, ki se zvečer s prijatelji dobiva v kultni gostilni slovenskega gospodarstva Pri Kovaču v Tomačevem pri Ljubljani. Dimnikovo društvo prijateljstva je potem vedno bolj pritrjevalo mnenjem iz Zagreba in je milo rečeno trenutno povsem zašlo na stranpota. Slovenija preprosto ne potrebuje novih pritrjevalcev nerazumnemu vedenju sosedov. Ne gre pozabiti, da so Hrvatje izredno spretni in bogati lobisti v svetu, saj razpolagajo s premoženjem, ki ga Slovenija nima. Švicarske banke so uradno poročale, da so k njim prinesli tono in pol zlata že leta 1944, za evrobirokrate pa so menda že pripravljene parcele ob dalmatinski obali in na otokih, ki se jim ni mogoče upreti.