Ob ljubosumni mačehi, očetu, ki je skoraj ne opazi, in precej zlobnemu bratu ima Sofia že tako ali tako dovolj težav pri odkrivanju resnice o duhovih v vili, kjer naj bi strašilo. Potem pa nekega dne zagleda Chona, čudnega osebka, ki je nekoč služil donu Darveliu, zdaj pa se zdi, kot da je še edini prebivalec te hiše. Že ob samem pogledu nanj dobiš kurjo polt. Vseeno pa mora Sofia po naključju skrivoma vstopiti v hišo, da bi dobila nazaj sliko svoje mame, ki je umrla, ko je bila Sofia še čisto majhna. Potem ko se nekajkrat že dobro prestraši, v hiši spozna še čudovito osebo majhnega in divjega Alfonsa, Chonovega daljnega nečaka, ki je pripotoval iz Oaxace, da bi ga stari daljni stric naučil biti dober človek. Na njuno veliko začudenje pa Sofia in Alfonso odkrijeta, da don Darvelio sploh ni mrtev. Še več, zadnjih deset let se je zabaval ob tem, ko je strašil svojo okolico. Starec je vse svoje življenje porabil za kopičenje denarja, prestiža, dolgčasa in zaprtosti, ob navzočnosti otrok pa se njegovo srce odtaja in spremeni.