Pravo nasprotje je kar 1760 kilometrov dolga obala, kjer obiskovalci uživajo v tropski glasbi. Znamenita je Cartagena, povezana z gusarskimi zgodbami iz tamkajšnjih pristanišč. Od leta 1533, ko so jo ustanovili Španci, je bila pomembna strateška točka, kjer so shranjevali vse naropano zlato indijanskih plemen. Tu je čakalo na galeje, ki so ga prepeljale v Španijo. Zaradi divjih piratskih obleganj so mesto ogradili z debelimi in močnimi zidovi ter ga tako naredili neosvojljivo. Cartagena zna očarati vsakogar, saj se za nepremagljivimi zidovi še vedno skrivajo ozke vijugaste uličice, palače, cerkve, pisane zgradbe z bogato okrašenimi balkoni in pod njimi arkade, ki danes dajejo senco kavarnam in restavracijam. Cartagena je pravi muzej 16. in 17. stoletja španske arhitekture. V daljavi se zrcali njeno nasprotje - stolpnice novega mesta, cenjene restavracije in hoteli najvišjega razreda, ki so postali del modernega obmorskega letovišča. 35 kilometrov od obale se v vodi bleščijo skorajda pravi biseri, 25 koralnih otočkov, kjer morje spreminja barvo iz turkizne v škrlatno. Ta mali paradiž je bil razglašen za narodni park Corales del Rosario. Višje ob obali pa je staro mesto Santa Marta že skorajda izgubilo svoj kolonialni lesk, zato pa je okolica toliko bolj zanimiva. Bližnji neobljudeni zalivčki so enkratno pribežališče za nekajdnevno poležavanje na zlatem, razgretem pesku ali za potapljanje med neštetimi vrstami živali in rastlin podvodnega sveta. Tudi med nenevarnimi morskimi psi.