Spominjam se, kako mi je prav ta nesebična pripravljenost na pomoč, ki so jo pokazali ličarji, avtomehaniki ter celo policaji in kriminalisti - z njimi sem imela opravka, ko so mi ukradli avto - dvigovala moralo in mi dajala pogum. (Nekaj podobnega sem doživela le še med turno smuko, ko se mi je v snežnem metežu zlomil ali odpel kakšen strateško pomemben kos opreme.) Vem, da sem včasih pri avtomobilskih zadevah tako (blondinsko) nevedna, da ne vzbujam le sočutja, ampak mogoče celo kanček pomilovanja, a mi je za to malo mar, ker je na koncu pomemben izid, ki je bil hvalabogu do zdaj dober.