Tudi starejši smo v sebi še vedno nekakšni otroci in se še lahko (za)čudimo. Zakaj se nekaj zgodi, zakaj je tako, kot je? Zakaj nas rdeči cvet posuje z rumenim cvetnim prahom in ne z rdečim, kot (podobno) pravi haiku (str. 64)? Zakaj je voda / tako brezbarvna? / Lahko bi bila roza, / rumena ali črna ... Zakaj ima pikapolonica črne pike, da je skoraj nevidna na rdeči bluzi? Zakaj je citronček rumen, da se kar izgubi med cvetovi regrata? Zakaj bezeg tako opojno diši, četudi ne stojimo pod grmom, a njegov vonj pride skozi okno? Zakaj voda teče / mimo dreves, / in odnaša listje? (str. 62). Zakaj občutimo glasbo kot prelivanje? Zakaj splava po vodi tudi ljubezen, kot lahko beremo v zborniku. Haiku je trenutek, je neko presenečenje in spoznanje resnice, kot je zapisano v haikuju na str. 28: Val poizkuša / slediti vetru v zrak; / a greben pade.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Tudi tudi členek
starejši star splošni pridevnik; primernik, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
v v predlog; mestnik
sebi se povratni zaimek; mestnik
še še členek
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
nekakšni nekakšen nedoločni zaimek; ženski spol, ednina, dajalnik
otroci otrok samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
še še členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
čudimo čuditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
zgodi zgoditi glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
rdeči rdečeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
cvet cvet samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
posuje posuti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
z z predlog; orodnik
rumenim rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
cvetnim cveten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
prahom prah samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
in in priredni veznik
ne ne členek
z z predlog; orodnik
rdečim rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, orodnik
kot kot podredni veznik
podobno podoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
pravi pravi splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
haiku haiku samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
str. str. okrajšava
64 64 glavni števnik; arabski zapis
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
voda voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
brezbarvna brezbarven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bila biti pomožni glagol; deležnik, ednina, ženski spol
roza roza splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
rumena rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
ali ali priredni veznik
črna črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
pikapolonica pikapolonica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
črne črn splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
pike pika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skoraj skoraj členek
nevidna neviden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
na na predlog; mestnik
rdeči rdeč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
bluzi bluza samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
citronček citronček samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
rumen rumen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
izgubi izgubiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
med med predlog; orodnik
cvetovi cvet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
regrata regrat samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bezeg bezeg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
opojno opojno splošni prislov; nedoločena stopnja
diši dišati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
četudi četudi podredni veznik
ne ne členek
stojimo stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
pod pod predlog; orodnik
grmom grm samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, orodnik
a a priredni veznik
njegov njegov svojilni zaimek; 3. oseba, moški spol, ednina, tožilnik, ednina, moški spol svojine
vonj vonj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pride priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
skozi skozi predlog; tožilnik
okno okno samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
voda voda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
teče teči glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
mimo mimo predlog; rodilnik
dreves drevo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
odnaša odnašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
listje listje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
str. str. okrajšava
62 62 glavni števnik; arabski zapis
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
občutimo občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
glasbo glasba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
kot kot podredni veznik
prelivanje prelivanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
splava splav samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
po po predlog; mestnik
vodi voditi glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
tudi tudi členek
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
kot kot podredni veznik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
beremo brati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
zborniku zbornik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Haiku haiku samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
trenutek trenutek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
neko nek nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
presenečenje presenečenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
spoznanje spoznanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
resnice resnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zapisano zapisan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
haikuju haiku samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
na na predlog; tožilnik
str. str. okrajšava
28 28 glavni števnik; arabski zapis
Val val samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
poizkuša poizkušati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
slediti slediti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
vetru veter samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, dajalnik
v v predlog; tožilnik
zrak zrak samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
a a priredni veznik
greben greben samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pade pasti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2005
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Novi glas
avtor: neznani novinar