Na površini listnih in cvetnih pecljev je prav tako le enoplastna povrhnjica, ki je prekrita samo s tanko kutikulo. Absorpcija poteka na vsej površini, kjer so hidropote. Osnova peclja sestavljajo celice parenhimskega tkiva, med katerimi veliki medcelični prostori oblikujejo enoten kompleks, napolnjen z zrakom (sl. 3 B2). Zaradi vodnega okolja so mehanski elementi slabo razviti in so v glavnem zbrani le v osrednjem delu. Osrednja namestitev elementov daje rastlini le elastičnost, ne pa tudi trdnosti, saj ta v vodnem okolju ni potrebna. Zaradi elastičnosti se peclji lahko zvijajo, kar je še zlasti pomembno ob spremembi višine vodne gladine ali ob močnejših neurjih, ko je voda na površini razburkana. Zaradi manjše koreninske absorpcije in sposobnosti sprejemanja snovi po vsej površini, se je zmanjšal tudi prevajalni sistem v pecljih, predvsem v tahejalnem delu. Iz istega razloga pa se je prevajalni sistem zmanjšal tudi v koreninah. Njihova glavna vloga je, da pritrjuje rastlino, in ne da sprejemajo hranilne snovi.