ima velik simbolni pomen. Ni torej nenavadno, da ima najnežnejša od umetnih obrti v svojih vzorcih najpogosteje cvetlični motiv.” Naša letošnja razstava je bila skromna hvalnica naravi in življenju, poimenovale smo jo Pograjski gartelc. Marsikoga je prvi pogled v razstavno sobo presenetil. Večina čipk ni bila taka, kot si jih ljudje predstavljajo – beli prtički različnih oblik in velikosti. A tisti, ki poznate navezo polhograjskih in ljubljanskih klekljaric, veste, da lahko na vsaki novi razstavi pričakujete kaj posebnega. Vas, bralce, sprašujem, kdo med vami pozna besedo gartelc. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika te besede ni. Vendar mi je gospa Milka Bokal, naša članica, leksikografinja pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, zagotovila, da jo lahko uporabimo, saj je marsikje še živa in v vsakdanji rabi. Spraševala sem tudi kolegice v službi in prijateljice. Nekatere še nikoli niso slišale za gartelc, druge so ga poznale. “Pejt u garhlc pa naber rože za na britof pa za h znamij,” so rekl stara mama.