Bilo je zelo vroče poletje, podobno kot leta 2003 ali kot napovedujejo letošnjega, z zelo malo padavinami, z brezvetrjem, zaradi česar ni bilo mešanja morske vode. Zato ni bilo termokline, temperaturne razlike med površinsko ogreto vodo in globljimi plastmi vode. Ta poleti ponavadi nastane med petimi in sedmimi metri globine. Leta 1983 se je temperatura od površja do dna praktično izenačila, tako da je bila pri dnu samo stopinjo ali dve nižja. Ker je zaliv zaprt, vanj pa priteka veliko organskih snovi, se pravi hrane, je prišlo do obsežnega cvetenja planktona, in ko se je ta masa usedla na dno in odmirala, je zelo hitro porabljala kisik. Ker je topnost kisika v vodi pri višjih temperaturah precej manjša, je kisika meter ali dva nad dnom praktično zmanjkalo. Na obsežnih območjih so se vsi organizmi, ki so pritrjeni ali ki živijo vkopani dno, preprosto zadušili. Deloma tudi zaradi tega, ker se je sluz usedala na njih in se niso mogli očistiti. Na koncu je nastala enolična puščava, prekrita s tankim slojem sivočrnega železovega sulfida.