Deželni glavar Jörg Haider pa je imel včeraj dva dokaj različna govora. Na proslavi domovinskih društev je poudaril samo nacionalni pomen plebiscita. Posebej so bile izpostavljene zasluge brambovskih društev in zasluge pametnega političnega ter vojaškega vodstva. Tako kot na vseh obeležjih doslej, je bila tarča njegovih govorov tudi Slovenija s svojimi avnojskimi sporazumi, ki ne spadajo v moderno Evropo. V dvorani grbov pa se je pokazal v drugačni izdaji. Po obsežnem orisu zgodovinskih dogodkov, kjer so sicer svoje mesto, vendar v povsem drugačnem tonu, dobila tako obrambna društva kot Millesova delegacija ali Arhtur Lemisch, ki je bil idejni oče ponemčevanja, je potem presenetil z že prej omenjenim citatom, s katerim je bilo slovenskim sodeželanom obljubljena enakopravnost. Priznal je tudi, da so se že kmalu po plebiscitu začele kazati razpoke, ki so bolj razdruževale, kot pa združevale. Deseti oktober je postajal vedno bolj ideološko obarvan praznik in se tega oklepa še do danes ni znal rešiti. Govor je končal z besedami, da bo potrebno precej civilnega poguma, da bomo nekdaj dobro začeto delo tudi končali. Kancler Wolfgang Schüssel je v smislu pravice do samoodločbe v ospredje postavil predvsem slovenski boj za samostojno državo in tedanjo podporo celotne avstrijske države. Po njegovem mnenju imamo edinstveno možnost v tem trenutku premagati miselne meje in zgraditi novo Evropo regij. Predsednik Thomas Klestil, ki je nastopil kot zadnji govornik, je izpostavil zasluge koroških Slovencev in povedal, da je bila pravna osnova za plebiscit ustava, sprejeta le deset dni pred glasovanjem. V nadaljevanju je poudaril pomen širitve EU in avstrijski interes, ki je pogojen z njenim geopolitičnim položajem, govor pa je zaključil z besedami, da je bil plebiscit signal za različno v skupnem ter signal za možnost sožitja in skupnega življenja. Do zadnjega kotička napolnjena dvorana, kjer je prevladovala koroško rjava barva in so bile z aplavzom najbolj nagrajene domovinsko obarvane pasaže, je, kljub morda tu in tam iskreno izrečeni dobri volji, le pokazala, da ostaja 10. oktober praznik enega samega nacionalnega čustva, ki ga je težko postaviti v mozaik sodobne Evrope. (zvn)