So tudi mnenja, da Haider ni tako močno drugačen od drugih avstrijskih političnih sil, kot se zdi. Haiderjeva dolgoletna opozicija ni prebudila liberalnih sil, temveč narobe, povečala je pazljivost in bojevitost tistih, katerih pridobljene in podedovane pravice so bile ogrožene, ko se je gospodarstvo pod pritiskom okolja moderniziralo in liberaliziralo. V tem primeru naj Haider ne bi bil glasnik »tretje republike«, ampak zadnji model »druge republike«. Šele Haider kot kancler ali namestnik kanclerja bi - po teh mnenjih - morda odprl oči Avstrijcem, da jim za izvedbo pravega zasuka v moderno dobo primanjkuje odprtosti, civilnega poguma in pripravljenosti na tveganje. Haider sam naj bi bil zvezan, ker se ne opira na brezpogojno upoštevane temeljne vrednote. Zato so njegovi programi videti tem bolj zmedeni, čim bolj se približuje priložnost, da bi jih lahko spremenil v konkretno politiko.