Revnejši si izbirajo drugačno razvedrilo. »Pogosto me ljudje sprašujejo, v čem se kot pankerica razlikujem od klošarjev. Klošarji so prisiljeni pankerji, pankerji pa so klošarji z idejo. Klošarsko življenje je ponavadi omejeno s popivanjem, pankerji, pa tudi marsikateri drugi pripadniki underground scene pa imajo nekaj več. Prizadevajo si, da bi postali pomembni, če ne za množico, vsaj za svoje prijatelje.« Odkar je država Janki odvzela štipendijo, živi izključno od svoje penzije je namreč invalidna in petja na Arbatu. »Vsak dan se zbujam zraven moža, vidim, da je stanovanje podobno velikemu smetišču. Hranim vse svoje domače živali: mačka, podgano, moža in očeta. Nato grem na Arbat, kjer služim denar, pojem in pijem pivo. Vodke ne pijem; ne mislite si, da sem pravi alkoholik. Ampak nikoli v življenju nisem mislila, da se lahko samo od piva tako napiješ. Moj večer se navadno konča z amnezijo. Domov me pospremijo ljudje, ki občasno živijo pri meni. Zbiram vse, ki niso iz Moskve.« Pivo, ki je po pomembnosti druga pijača na Arbatu, so v tradicijo vključili pametni glasbeniki, ki so se pravočasno zavedeli, da jim, le če bodo pili pivo, ne bo že po nekaj mesecih dela na Arbatu zagotovljena ciroza jeter. Ljudje glasbenikom kupujejo pivo v zahvalo namesto vodke za dobro delo in kar tako.