Gabezovo mazilo so stoletja dolgo uporabljali v ljudskem zdravilstvu. Še danes ga tu in tam dobimo v zeliščnih trgovinah. Gabez (Symphytum officinale) je do 40 cm visoka rastlina z izrazitimi, temno zelenimi, z dlačicami posutimi listi, kar je značilno za rastline iz družine srhkolistnic (Boraginaceae). Vijoličasti, včasih tudi belkasti cevasti cvetovi so združeni v socvetja. V zemlji se nahaja dolga, na zunanji strani črna korenina. Ko odstranimo povrhnjico, se pokaže bela notranjost. Korenino izkopljemo spomladi ali jeseni, ko je vsebnost zdravilnih učinkovin največja. Rastišča gabeza so zelo pogosta, zasledimo ga po vsej Evropi, najraje se divje zaseje po nasipih, ob poteh in na vlažni rahli zemlji. Gabez poznajo v anglosaksonskem govornem območju kot “Comfrey”. V celi rastlini, predvsem pa v korenini, je veliko alantoina, ki naj bi omogočal hitrejše celjenje ranic in brazgotin. Prav tako je veliko sluzi, ki delujejo zaščitno na sluznico, zato so gabezove pripravke uporabljali za zdravljenje želodčne razjede in razjede na dvanajsterniku. Žal vsebuje gabez tudi pirolizidinske alkaloide, ki lahko v večji količini poškodujejo jetrne celice (so hepatotoksični). Ker z gotovostjo brez analize ne moremo soditi o vsebnosti pirolizidinskih alkaloidov v pripravkih gabeza, ga v zadnjih dveh desetletjih ne uporabljamo v pripravkih za notranjo uporabo. Torej, vsako pitje čajnih napitkov iz gabeza ali celo notranje uporabe tinktur in gabezovega vina ali žganja, je s stališča varnosti odsvetovano. Zelo dobro se obnese gabezovo mazilo, ki ga žal težko kupimo, izdelujejo ga nekateri zeliščarji. Seveda si gabezovo mazilo lahko izdelamo tudi sami. Za to potrebujemo sveže gabezove korenine, ki smo jih dobro očistili, odstranili črno povrhnjico in jih na tanko razrezali ali zmleli. K svežim koreninam (200 gramov) dodamo 10 ml vode in 10 ml žganja ali etanola, 100 gramov čiste svinjske masti, 30 gramov oljčnega olja in 30 gramov čebeljega voska. Zmes v posodi postavimo v večjo posodo z vročo vodo in mešamo, dokler se vsa maščoba popolnoma ne raztopi. Nato dodamo počasi 30 ml tople vode in mešamo, dokler ne dobimo belo, homogeno tekočo zmes, ki jo še vročo preko redkega cedila vlijemo v popolnoma čiste, suhe posodice ali lončke in počakamo, da se masa strdi. Ker mazilo ne vsebuje konzervansov, moramo zaprte lončke do uporabe shranjevati v hladilniku. Mazilo lahko nanašamo na manjše ranice, udarnine in brazgotine, ki se hitreje in lepše celijo. Mazilo moramo uporabiti v pol leta, saj sicer lahko postane žarko.