Vse hočem naenkrat, ko sva v polmraku bungalova. Poljubljati njene sočne ustnice, gnesti njene velike težke dojke, mečkati njeno razkošno trdo rit, z jezikom raziskati črnino med njenima nogama, vendar mi Eva ne pusti. Kurca drka, vleče in krivi proti svoji pizdi, iz katere se cedijo sokovi. Na vseh štirih je, visoko dviga napeti ritnici. Med njima je črno kot noč, dokler ji s prsti obeh rok ne odprem nabreklega rožnatega sramja. Eva se ozira nazaj, pohotno, pričakujoče, izzivalno. Kurac sam najde pot vanjo. Vtaknem ji žarečo glavico, ko Eva z vso močjo sune nazaj. In potem fukava. Srdito ji ga nabijam, ker to hoče. »Ja, ja, ja, tako hočem. Fukaj me, Adam, samo fukaj me,« ponavlja in mi prihaja nasproti. Upre se na komolca in z ritjo udarja nazaj, sunkovito, odločno. Čutim, da jo bom vsak čas napolnil s semeni. »Špricni, špricni, tudi jaz bom,« momlja Eva, ko imam nenadoma občutek, da naju nekdo gleda. Ozrem se nazaj in vidim … cev revolverja v roki svoje drage. »Ampak … rekla si 24 ur,« rečem. »Fukaj me, fukaj me ...« momlja Eva, ki ne sliši nič. »Lagala sem,« reče draga, medtem ko hitreje porivam, da bi vsaj končal preden … Potem slišim glasen pok in čutim močno bolečino. Preden me zagrne tema, slišim še en pok. Kaj se je zgodilo, se sprašujem, ko se znova zavem samega sebe. Vse okrog je nekakšna meglica. Kje sem? Je to bolnišnica? Ne, v bolnišnicah ni dreves in grmovja in cvetja. Pogledam navzdol. Sredi prsnega koša imam veliko luknjo. Črna je na robovih. Jezus, žena me je ustrelila, se spomnim, točno v srce. Nekdo se smeji. Ozrem se proti izvoru smeha. Pod velikim lepim drevesom je Eva, s svojo čudovito črno pizdo in velikima okroglima dojkama. Sredi njiju ima tudi ona veliko luknjo, črno na robovih. Tudi Evo je ustrelila. V rokah nima velikega rdečega jabolka, ampak sramne ustnice, ki jih odpira. Kače ni videti … Nasmehnem se, ko čutim, da se moja kača in njena bleščeča glava dvigata ob trebuhu navzgor.