Konec leta 1990 je takratni župnik pater Vid Junger napisal prvo prošnjo na skupščino občine Ljubljana Moste-Polje, da bi bil sv. Urh vrnjen cerkvi in bi v njej ponovno potekalo bogoslužje. Po njegovem mnenju »bi tako največ lahko naredili za pomiritev faranov, ki so še danes ogorčeni nad nedolžnimi obsodbami in klevetami«. Sledilo je obdobje dogovarjanj in sestankov, pa tudi ogorčenih nasprotovanj. Šele patru Mirku Pihlerju je uspelo dokončno rešiti denacionalizacijo, tako da je Cerkev dobila vrnjeno cerkev sv. Urha z vsemi zemljišči, pozneje tudi gospodarsko poslopje, le mežnarija ostaja še naprej v lasti Mestne občine Ljubljana. Muzejska zbirka se je preselila v Mestni muzej Ljubljana, domačini so cerkev očistili in delno prepleskali, tako da je bila na Urhovo nedeljo, 10. julija 1994, po 49 letih v sv. Urhu spet maša. Zdaj poteka v cerkvici na hribčku vsako prvo nedeljo v mesecu maša s spravno pobožnostjo. Kot je dejal pater Mirko Pihler: »Cerkev naj bi postala romarska cerkev, kamor bi romarji iz vse Slovenije prihajali molit za spravo in mir. Bila kraj, kjer bi pozabljali na krivice in sovraštvo.«