Naklonjeni Cerkvi upravičeno opozarjajo, da je licemerno od RKC terjati, da poskrbi za svoje naložbe kot dobra gospodarica, ob tem pa »spregledajo«, da je treba njeno ravnanje meriti z enakimi vatli kot ravnanje vseh drugih igralcev na trgu. Pravila trga pa so neizprosna, tiste, ki iz takih ali drugačnih razlogov ne morejo pristati nanje, konkurenca izloči brez milosti. Če je torej kdo ali kaj zares vreden kritike, potem so to pravila sama in tisti, ki jih določa – sistem, država, pornografski lobiji... A nič manj tehten ni argument druge strani: med dejavnostmi je mogoče izbirati, Cerkev pa bi morala vedeti, v kaj se podaja. In, ne nazadnje, če si v Cerkvi drznejo druge opominjati na moralno spornost določenih ravnanj, potem je dovoljeno »spomniti«, da cerkveni nauki veljajo tudi za Cerkev. Toda moralizatorska kost se prav v primeru T-2 lahko hitro zatakne v (»globokem«?) grlu za moralo vnetih in vseh tistih, ki se zabavajo ob težavah, v katere se je zaradi pogoltnosti ali nespretnosti zapletla mariborska nadškofija.