Šele lani je Katoliška cerkev dovolila znanstveno pregledati ostanke sv. Ivane Orleanske. Mednarodna skupina znanstvenikov je delala šest mesecev in odkrila nekatere anomalije, ki se niso skladale s tem, kaj ostane od človeka po upepelitvi. Že decembra lani so ugotovili, da so bili človeški ostanki balzamirani s pomočjo zmesi bitumna, mavca, drevesnih smol in malahita. Kosti so datirali v čas med 700 do 230 pred Kristusom, kar je precej daleč od 15. stoletja, ko je živela Ivana Orleanska. Analiza ostankov tkanin, ki nikakor niso bili ožgani, je pokazala, da so bile izdelane iz egipčanskega lanu. Na ostankih so našli tudi velike količine smrekovega cvetnega prahu, čeprav smreke leta 1431 v Normandiji niso rasle. Prav smrekovo smolo pa so Egipčani pogosto uporabljali za balzamiranje. Domnevni ostanki Ivane Orleanske so torej veliko starejši od nje in pripadajo egipčanski mumiji. Toda kako so prišli do tako častnega položaja? Od srednjega veka dalje so iz Egipta v Evropo uvozili veliko mumij, ki so jih lekarnarji uporabljali za izdelavo zdravil.