Kaj pa sreča? Ali tudi slednja izvira iz srca in kaj imajo s srečo opraviti hormoni sreče? Ultramaratonec Dušan Mravlje mora vsak dan preteči vsaj petnajst kilometrov, da se dobro počuti. Verjame, da se med tekom sproščajo določeni hormoni, ki poleg zadovoljstva ob doseženem cilju še dodatno pripomorejo k boljšemu počutju. Psihofiziologija opisuje srečo kot nehoteno čustvo, ki traja komaj nekaj sekund. Prijetno občutje. Vse kar čutimo in mislimo pa je rezultat zapletenih postopkov v naših možganih. Znanstveniki sreče ne iščejo v srcu, ampak v možganih. Sposobnost, da občutimo srečo, naj bi bil v veliki meri kemični proces med hormoni in živci. V človeškem telesu za dobro voljo skrbita predvsem hormona serotonin in nevrotransmiter dopamin. Serotoninu pravijo tudi hormon sreče. Več serotonina ko proizvede telo, srečnejši, bolj jasnogledi in vzneseni smo. Serotonin je odločilen za duševno uravnovešenost, vpliva pa tudi na odnos do hrane, na razpoloženje in na občutek za bolečino. Pomanjkanje tega hormona lahko povzroči brezvoljnost in celo motnje spanja. »Serotonin nastaja iz aminokisline in deluje kot prenašalec v želodčnem in črevesnem traktu. Prenaša signale od ene živčne celice do druge. Ko nevron prejme električni dražljaj, proizvaja na svojih sinapsah serotonin. Dokazano je, da v organizmu depresivnih ljudi nastaja premalo serotonina. Pri občutjih sreče sodelujejo določeni centri v možganih, ki so morda bolj vzdraženi in sprošča se hormon sreče serotonin. Ne smemo pa prezreti še drugega hormona, ki tudi sodeluje pri občutkih sreče, to je hormon ugodja dopamin. Seveda pa je pri sreči in z njo povezanih dogajanjih v telesu veliko predvidevanj, saj znanstveniki še ne vedo, kaj točno se dogaja. Nevrološke povezave še niso tako poznane, da bi lahko z gotovostjo trdili kaj se dogaja v organizmu.