lahko zelenjavo, ki jo sedaj uvažamo, pridelali pri nas. To je samo en primer. Obstajajo še številne možnosti. Žal pa se nihče, noben minister, ne loti te problematike. Zamanj je opozarjati. Pa vendar, Evropa se sooča s presežkom kmetijskih pridelkov. Njihova cena pada. Ali bo to za Slovenijo prednost, če bo na evropski trg prišla z dodatnimi količinami kmetijskih pridelkov? Pridelovali bi jih vsaj za naš trg, da nam jih ne bi bilo treba uvažati. Pa tudi do vstopa v Evropsko unijo je še nekaj časa. Vemo, da Slovenija za zamejce in Slovence po svetu namenja določena sredstva. Koliko pa Madžarska stori za svojo narodno skupnost v Sloveniji? Vsekakor manj kot Slovenija za Slovence, ki živijo v tujini. Pomaga nam pri zagotavljanju strokovnih mentorjev za 22 kulturnih skupin s 60 sekcijami. Imamo pa še 20 do 30 skupin v šolah. In treba je priznati, da dosegajo neverjetne uspehe. Madžarska ima ustanovljene tudi različne sklade, skozi katere naj bi pomagali manjšini. Iz enega teh skladov smo pridobili nekaj denarja, sicer pa so ponekod na Madžarskem prepričani, da manjšina v Sloveniji ne potrebuje finančne pomoči matice, ker je zadosti močna. To pa ne drži. Prispevali so nekaj za gradnjo kulturnega doma, za letovanje otrok v različnih taborih. To pa je tudi vse. Širitev Evropske unije pri mnogih zbuja strahove pred množičnim preseljevanjem ljudi iz manj razvitih držav v bolj razvite. Ali je takšna možnost, po vašem mnenju, realna tudi za Slovenijo?