Bistveno več je bilo tudi zelenih del in košnje, saj so uporabljeni herbicidi ob bujni rasti trave junija že popolnoma popustili. Vinogradniki zaradi dodatnih stroškov zato logično pričakujejo tudi višjo ceno pridelka, kar pa se najbrž ne bo zgodilo, saj so tržne razmere izjemno zaostrene, ugotavlja mag. Vodovnik. »Cena grozdja je od l. 1998 samo še padala, družbeniki Poslovne skupnosti pa si med seboj konkurirajo pri trgovcih, namesto da bi ohranjali na trgu ravnovesje. Škoda je, ker se veliki ne morejo medsebojno dogovoriti, saj so mali pridelovalci vedno v senci velikih. Če bi bila cena ustekleničenega litrskega kakovostnega vina 450 tolarjev, bi se stroški nekako izšli, tako pa so cene bistveno nižje, v litrskih steklenicah pa je velikokrat kakovostnejše vino od deželnega, ker ga je lažje prodati kot buteljko. In to je začaran krog, ki se že vidi na vedno več porjavelih in opuščenih legah.«