Pred tremi leti so škotski znanstveniki objavili, da so prvi klonirali odraslega sesalca, in sicer ovčko, ki so jo poimenovali Dolly. To je bilo za precej ljudi, tudi znanstvenikov, veliko presenečenje, Dolly pa je postala verjetno najslavnejša ovca na svetu. Pri kloniranju ovčke Dolly so znanstveniki vzeli celice iz vimena odrasle ovce. Nekaj časa so jih gojili v epruveti, tako da so postale zopet nediferencirane, se pravi, da v bistvu niso bile več celice vimena, temveč bolj podobne celicam, kakršne najdemo v zarodku. Vedeti je treba, da je večina celic v naših telesih zelo specializirana. Celice v jetrih so popolnoma drugačne kakor, recimo, celice v koži ali pa celice v možganih, zato da lahko kar najbolje opravljajo svoje naloge. Mnogo znanstvenikov je menilo, da je diferenciacija enosmeren proces, razen v izjemnih primerih, kot na primer pri rakastih obolenjih. Kloniranje ovčke Dolly pa je vsaj za jedro to ovrglo. Iz celic, ki so jih znanstveniki osamili iz vimena, so namreč vzeli jedro, ki vsebuje genetski zapis in ga prenesli v ovčjo jajčno celico, kateri so prej odstranili njeno pravo jedro. Jedro je bilo treba prenesti v jajčno celico zato kar je jajčna celica čisto posebna in le iz nje se lahko razvije zarodek. Jajčna celica namreč vsebuje mnogo beljakovin in sporočilnih RNK, ki so potrebne za razvoj zarodka v prvih nekaj urah ali dneh po oploditvi. V začetku razvoja se celice v zarodku podvajajo tako hitro, da ni časa, da bi se lahko DNK prepisovala v RNK in tako sporočala celici, kakšne beljakovine naj ustvarja, saj potrebuje celica ves čas med delitvami za to, da podvoji svojo DNK. Takšno jajčno celico s presajenim jedrom so nato spodbudili, da se je pričela razvijati, kot če bi se spojila s semenčico, le da je ta celica sedaj vsebovala DNK (se pravi vse informacije o tem, kakšna bo videti dorasla žival in kako bo delovalo njeno telo) druge odrasle živali. Ovčka Dolly je zato genetsko enaka ovci, kateri so vzeli celice vimena, v bistvu pa ima tri matere tisto, iz katere je prišlo jedro (iz celic vimena), tisto, kateri so odvzeli jajčno celico in tej nato zamenjali jedro, ter končno tisto, v katero so jajčno celico vsadili in ki jo je donosila ter rodila. Uspešnost te metode pa je bila pri Dolly (pa tudi pri drugih živalih, ki so jih klonirali kasneje) zelo nizka. Škotskim znanstvenikom je uspelo zamenjati jedro in spodbuditi razvoj pri skoraj 300 jajčnih celicah, vendar pa se je le ena od njih razvila do rojstva in postala zdrava ovčka.