Gosta župca iz še čisto frišnega sočivja, imenovanega electro, ki jo je v prvem poizkusu in na deset let starih Technicsih zamešal mojster otoške kuhinje. Pa vse sestavine le niso tako sveže, kot bi si mislili lačni odjemalci, saj se je med plodovi prenove electro izročila znašlo tudi nekaj prašnih in zamaščenih plošč, ki jih je Clarke vrtel na začetku svoje poti do uspeha, sredi osemdesetih. Plošček, ki bi zavoljo rezkih zvokov izvajalcev, Clarkovega scratchanja in šlatanja mešalke, moral nositi nalepko "brez skrbi, z vašim CD gramofonom je vse v redu", prihaja v paru s ploščkom integralnih različic brezobzirno premešanih skladb in je uspešno prestal slušno preizkušnjo, medtem ko sem glede plesne zaenkrat še v velikih dvomih. (jk)