“Bergmanov filmski svet je bil namenjen skopemu številu srečnežev.” Tako je s Sthendalom v mislih izjavil nekdanji vodja beneškega filmskega festivala Gianluigi Rondi, ki je švedskemu mojstru leta 1983 izročil zlatega leva za umetniške dosežke. Z izredno globokim vpogledom, ki je vedno prisoten v bolečem doživljanju odraslih čustev, je Ingmar Bergman z zornega kota svojih intelektualnih in eksistencialnih stisk zrl v človeško brezno, v človekove potrebe in tegobe ter vprašanja. Kajti Bergman je bil umetnik, ki je nagovarjal odraslega človeka na poti spoznavanja življenjskih mejnikov. Smrt, bolezen, obračun storjenega, nesposobnost medsebojnega sporazumevanja, soočanje z bližnjim, etične dileme in boleče odkrivanje odsotnosti Gospodove milosti: to je bil humus, iz katerega so pognali njegovi filmi. Bergman je bil mojster, ki je z neverjetno izrazno lahkoto spremljal najbolj intimne trenutke, ki jih doživlja naša duša. In to je storil s svojo neomajno intelektualno držo, ki se je zrcalila tako v njegovih odrskih postavitvah (okrog devetdeset) kot tudi v televizijskih in predvsem filmskih režijah. Svoje umetnosti ni nikoli podvrgel sodobnim tržnim diskriminantam, pač pa jo je skozi gojil v močno odmaknjenem okolju, ki je njegovemu značaju najbolj odgovarjalo, pa tudi okolju, v katerem je zrasel, živel in se še poslednjič poslovil, “mirno in nežno”, kot je dejala njegova hči Eva Bergman. Režiser se je rodil 14. julija leta 1918 v Uppsali, severno od Stockholma. Gledališki svet Švedski milje in njegova družba ter kultura so globoko vplivali na mladega Ingmarja. Režiser je izsek švedskega sveta tankočutno posnel v prelepem filmu Fanny in Aleksander (1982), ki bi veljal za sona, Gunnela Lindbloma in Maxa von Sydowa. Še zlasti pa je treba obravnavati Bergmanov odnos do ženskega sveta, ki se ga nazorno loteva v filmu Kriki in šepetanja. Bergman je rad delal z igralkami in nekaterim omogočil izvesti najboljše filmske vloge. Med njimi so bile Maj Britt Nilsson, Harriett Andersson, Eva Dahlbeck, Ulla Jacobsson, Liv Ullman, Ingrid Thulin in Bibi Anderson. Z mnogimi od njih je doživel tudi ljubezenske romance, oženil se je petkrat in dobil devet otrok. “Igranje je poseben ženski poklic. Ženske so za igranje bolj nadarjene od moških”, je dejal med nekim intervjujem pred tridesetimi leti. “Občinstvo kot tudi filmski objektiv sta za ženske neke vrste ogledalo: one so zaradi vzgoje bolj vajene uživati ob njem kot pa moški.” V neko posebno ljubezen je morMladi Bergman ob kavi da vendarle verjel Bergmanov zadnji igrani film je bil leta 2003 Sarabanda, nadalje- sprejemalo, saj je vedno jemalo manja Sarabande dejala: “Način, vanje zgodbe iz Prizorov iz zakon- filmski svet kot prostor sanj, ne pa kako se je Bergman poslovil, je dal kot ogledalo, v katerega zreti vsak- slutiti, da to ni le slovo po skega življenja iz leta 1973. režiral Shakespearovega Macdokončanem filmu. Poslovil se je Film je tedaj vzbudil vrsto pole- danjo stisko. betha. Med vsemi dramatiki pa je na njemu lasten način in vedela mik zaradi neizprosnega in cinič- Slovo ljubil Augusta Strindberga, saj je iz nega prikaza zakonskega življenja, Liv Ullman, ki je zaigrala tako v sem, da želi reči: prizorišče snenjegove literarne zapuščine upriki zaide v krizo. Bergman je s tem prvem kot v drugem filmu s te- manja zadnjič zapuščam kot režizoril kar sedem del, med katerimi filmom vsekakor iskreno povedal, danjim partnerjem Erlandom Jo- ser.” tri izvedbe Sanjske igre. Pozabiti Igor Gregori kako je ljubezen težko obvladljivo sephsonom, je ob sklepu snepa ne gre na uprizoritve Ibsena, čustvo, ki je konec Moliera, Anouilha, Williamsa, koncev možno tudi Brechta, Pirandella in Čehova. Filmske uspešnice takrat, ko kaže, da je Mednarodni filmski ustvarjalci in kulturni veljaki so se ob vesti o smrti Ingmarja že vsega konec. Prvi film je bil Kriza iz leta 1945. Bergmana spomnili znamenitega švedskega filmskega poeta. V svoji dolgoletni Zakonca se namfilmski karieri je posnel okoli 50 filmov in z njimi občutno zaznamoval filmsko reč po dolgih lezgodovino zadnjih 50 let, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Bergman tih, ki sta jih preje v starosti 89 let preminil na svojem domu na otočku Faro. bila narazen (oba Ingmar Bergman je bil “morda največji filmski umetnik, gledano v celoti, od sta se vnovič poodkritja filmske kamere”, kot je dejal Woody Allen leta 1988 ob režiserjevem 70. ročila), ponovno rojstnem dnevu. srečata in na novo Lepo bi bilo, ko bi vsi današnji komentarji ob Bergmanovi smrti odražali osnujeta razsuverenost Allenovih nekdanjih besed, saj je newyorški režiser Bergmanov opus merje, tokrat kot res poznal: veliko njegovih visoko kakovostnih filmov je konec sedemdesetih in ljubimca: njuno osemdesetih let nastalo ravno po zavednem koriščanju Bergmanovih tematik, soočanje je končki jih je avtor filma Annie Hall na svoj prisrčni način reinterpretiral. Spomniti gre, no sveže in odkrida je Allen navedene misli izrekel pred mnogimi leti, ko je bil Bergman sicer že to, neobremenjev odmaknjenem obdobju svojega življenja, bil pa je vendarle še med nami. nost pa, s katero O njem so nekateri kulturniki po svetu dejali naslednje. doživljata drug “To je neverjetna izguba za Švedsko, še bolj pa za svet,” je dejala predsednica drugega, ju spet Fundacije Ingmarja Bergmana Astrid Soderbergh Widding. Dodala je, da “na popelje v dostojŠvedskem težko razumejo, kako pomemben je bil v tujini”. Za mnoge je bil no držo pred etonamreč prav Bergman tisti, ki je dokazal, da je film umetnost. “Bergmanovo delo som ljubezni. Bergman z zvestim direktorjem fotografije Svenom Nykvistom Bergman nam je ne pušča dvomov, da so film in njegove izrazne oblike tako močne kot pri starejši razložil, kako se re, ki jo je skrajšal na tri ure. Za iznakaženo čustvo režijo filma Bille August je leta po mukotrpnem 1992 v Cannesu prejel zlato življenjskem vrtincu lahko ponovno prepalmo. Bergman in ženski svet levi v nežen odnos, Ne glede na odmaknjenost ki lahko nastane le rodnega kraja je Bergman sko- takrat, ko se v skuzi umetnost filmske pripovedi pnem življenju drug ponazarjal univerzalne tema- drugemu pokaže kot tike. S svojo temperamentno prijatelj ne pa kot zaosebnostjo, ki je predvsem v stopnik zgolj lastnih redkih intervjujih pokazala ne- potreb in želja. Bergmiren, fascinantno bohemski man je bil velik ter pesniški zagon pri razgla- umetnik v tem, da je bljanju zagonetk človekove jasno povedal gleusode, je okrog sebe zbral iz- dalcu, kakšen je v reBergman na setu redno kakovostno garnituro snici, ne pa kakšen igralcev in igralk, ki so postali bi se rad pokazal. PoWoody Allen in Diane Keaton med prizorom filma Annie Hall Film je namreč Bergman dojemal njegovi umetniški sopotniki. Po- pularno občinstvo je kot edino moderno izrazno sred- zabiti ne gre na Erlanda Joseph- zato Bergmana težko umetnosti: glasbi ali slikanju,” je ocenil direktor Avstrijskega filmskega muzeja stvo: “Snemanje filna Dunaju Alexander Horwath. mov je zame instinkt, Direktor canskega filmskega festivala Gilles Jacob je dejal, da je Bergman potreba, tako kot hra“zadnji od velikih, saj je dokazal, da je lahko filmska umetnost tako globoka kot na, pijača ali ljubeliteratura”. “Bil je pretanjen režiser človeške psihe, ujel je bridkost moških in zen,” je nekoč pojaskrivnostnost žensk,” je Jacob še povedal za radio RTL. snil režiser, ki je prvi Za nemški radio je spregovorila tudi francoska ministrica za kulturo Christine mednarodni uspeh Albanel, ki je režiserja razglasila za “monumentalno osebnost svetovne doživel leta 1955 s kinematografije zadnjega stoletja”. Švedski premier Fredrik Reinfeldt je dejal, filmsko komedijo Nada je Bergmanovo delo “nesmrtno”. Urednik revije Sight & Sound, ki jo izdaja smeh poletne noči. Britanski filmski inštitut, Nick James, pa je ocenil, da je bil “eden od največjih Švedske vremenske mojstrov in eden od največjih humanistov svetovne filmske umetnosti”. razmere so režiserja Na Danskem, kjer se je Bergman v 70. letih uveljavil kot gledališki režiser, so silile, da se je filmnjegova dela navdihnila številne filmske ustvarjalce, med njimi Larsa Von Trierja skim storitvam poin Billa Augusta. Prav slednjega so mnogi razglasili za danskega naslednika svečal le v poletnih velikega režiserja, sam pa je ob tej izjavi dejal: “To je nesmisel. Obstaja lahko le mesecih, ne glede naen Ingmar Bergman.” to pa je v več kot treh IG in STA desetletjih posnel Bergman in Liv Ullman povprečno po en ceV letu 1960 je dobil režiserski angažma v prestižnem Kraljevem dramskem gledališču Dramaten. Bergman se je vse življenje posvečal tako dramskim kot opernim postavitvam. Leta 1944 je lovečerni film na leto. Bergman se je v zgodovino zapisal s filmi, kot so Sedmi pečat (1956), Divje jagode (1957), Molk (1962), Persona (1965), Kriki in šepetanja (1971), Prizori iz zakonskega življenja (1974), Jesenska sonata (1978) in že omenjeni Fanny in Aleksander (1982). Slednji je prejel štiri oskarje, vključno z nagrado za najboljši tujejezični film. Med najpomembnejšimi nagradami, ki jih je prejel Bergman, sta zlata palma za življenjsko delo na 50. filmskem festivalu v Cannesu leta 1997 in oskar, ki mu ga je za filmski opus leta 1970 podelil Hollywood. V Cannes je po zlato palmo poslal igralko in svojo nekdanjo partnerico Liv Ullmann. Režiser je dolga leta zavračal privlačne ponudbe za delo v tujini. Kljub temu se je leta 1976 po težavah s švedsko davkarijo odpravil v Nemčijo in režiral v münchenskem Residenz Theatru. Po šestletnem ubežništvu se je vrnil na Švedsko in ostal doma do smrti. Kljub uradni upokojitvi je neumorno ustvarjal in režiral TV igre, pisal scenarije, med njimi avtobiografsko sago Najboljše name-