Pričakovanja za naslednje epizode na novem rodu konzol so bila zato nadvse močna. A v želji po novi vsebini preradi pozabimo, da je celo za najstarejše mačke v biznisu nemogoče ustvariti svežo igro, v kateri bi iz prve klapalo vse tako, kot mora. Tako smo ob izidu Tekken Taga mnogi zmajevali z glavo, saj smo pričakovali meganapredek, dobili pa le najvišjo evolucijo že ustvarjenega sistema. In čeprav je bila potem štirica ob prihodu zavoljo vseh lepih novosti upravičeno toplo sprejeta (J106, 90), smo posledice prehoda na močno prenovljen sistem bojevanja občutili šele kasneje, ko so izkušene nindže začele zlorabljati luknje v mladem, masovno še nepreizkušenem mehanizmu. Tedaj se je struktura igre začela sesedati pod težo lastnih inovacij, ki so enostavno preveč vplivale na sistem bojevanja. Milimetrsko ocenjevanje razdalje in skorajda boksarsko iskanje prave otvoritve, od nekdaj glavna aduta naprednejše igre Tekkena, sta padla v senco besnega butanja ob stene, divjega in nenadzorovanega stopanja vstran ter napadanja izključno z najcenenejšim žokanjem, ki si se mu s stepanjem težko izognil. Celo dolgoletni zapriseženci so začeli obupavati in ugled nekoč spoštovane serije je začel strmo u