Torej zvoki, ki jih je prejšnjo noč slišala v spanju, škripanje pohištva, kar je tako močno sovražila, premikanje, butanje ob steno, niso bile sanje. Morda je celo zelo dobro vedela, da se je Elena pozno ponoči vrnila, in to ne sama, in je zjutraj, potem ko je slišala, da je Elena odšla iz stanovanja, to hotela tudi preveriti. Morebitne sledove v kopalnici. V spalnici, ki je bila prepojena z nedvoumno eterično mešanico, ki jo je pri Eleni prvič zaznala nekega sobotnega jutra, ko jo je srečala na hodniku. Ta organska hlapljiva zmes je bila popolno nasprotje Jakobovemu vonju, ko je bil še živ. Elena diši po življenju, je tesnobno pomislila tedaj in skozi priprta vrata ujela moški glas.