Tednik je ustvarjala mlada in majhna stalna ekipa, v kateri so bili še Peter Tomaž Dobrila, Braco Zavrnik, Vasja Ocvirk in mnogi že »izdelani« novinarji ter mladi honorarci. Tisti čas je Piano doživljal kot čisto novinarsko veselje. Od Janeza Severja se je zelo veliko naučil in tudi zaradi te rumeno obarvane šole se danes ne strinja s trditvijo, da je bulvarski tisk manj vreden. Po njegovih besedah gre za posebno umetnost pisanja, pri kateri se naučiš vseh spletk in poti do javnosti. Ko je odšel z Nove dobe, so se njegove poti na sodišča nadaljevale. Kot svobodni novinar in avtor ni več prevzemal odgovornosti za druge, lahko je začel dokazovati resničnost in da ni pisal z žaljivim namenom. Po njegovih izkušnjah se sodišča nerada ukvarjajo s tiskovnimi tožbami, medtem ko se novinarji kar radi pohvalijo, kolikokrat so že drgnili zatožno klop. Cehovska posebnost, pravi Piano. Le kateri kurji tat bi se denimo hvalil, kolikokrat so ga zalotili z roko v žaklju.