Pokalna preizkušnja s sinovi burje je navkljub končni zmagi Interblocka ponovno pokazala na določene pomanjkljivosti v ljubljanski igri, a pri nekaterih je bilo vendarle opaziti nekaj večjo odločenost, da nove priložnosti ne bodo kar tako spustili iz rok. To je bilo občutiti predvsem pri Ivanu Joliću, od katerega doslej nismo bili vajeni, da skuša izvajati pritisk na nasprotne branilce, ko imajo ti žogo v svoji posesti, ali se jim celo meče pod noge. Za požrtvovalnost je bil 27-letni napadalec v sredo nagrajen s čudovitim zadetkom, njegov klub pa z napredovanjem. »V pokalu je najpomembnejše napredovanje, včasih potrebuješ tudi nekaj sreče. Mi smo jo proti Primorju tudi imeli, vendar je ob tem treba dodati, da se na takšen način pokali pač osvajajo,« se je na obračun z Ajdovci ozrl Krunoslav Rendulić. Hrvaški nogometaš je kljub zrelim nogometnim letom običajno med najaktivnejšimi v ljubljanski enajsterici. Njegovo standardno igralno mesto je na levem boku, po potrebi se včasih preseli tudi v zvezno vrsto. Renda, kot ga kličejo soigralci, se s tem ne obremenjuje: »S tem, na katerem položaju igram, se ne obremenjujem. Resnično mi je vseeno. Osebni interesi v določenih situacijah ne smejo imeti nobenega pomena. Na koncu šteje le to, kaj je uspelo ekipi.« Glede na to, da ste v svoji karieri že igrali za Hajduk in Rijeko, ste navajeni vročekrvnih navijačev. Interblock se z njimi ne more pohvaliti. Ali vam je morda tudi zaradi »hladnosti« navijačev žal, da ste se poleti odločili za prihod v Ljubljano? »Ne, nikakor ne. Sicer zagotovo drži, da je lepše igrati pred polnimi tribunami, bučni navijači so tudi veter v jadra igralcem, vendar mi nikakor ni žal, da sem se odločil za prihod k Interblocku.«