Svet danes na splošno govori angleško. To je lingua franca globalne vasi. Zaradi ameriške prevlade v svetovnem gospodarstvu (in politiki), znanosti, tehnologiji, medijski, filmski, razvedrilni kulturi je angleščina zavladala svetu. Vendar: ali je to res triumf za vse tiste, katerih materinščina je angleščina? Mar je to, da se jim ni treba učiti nobenega tujega jezika - ker pač vsi vsepovsod znajo angleško - res le prednost? Resda je za angleško govorečega krasno, če mu v neangleško govorečem svetu ni treba brskati po slovarju, iskati besede in v polomljenih stavkih spraševati to in ono. Čudovito je tudi zvečer v hotelu. Prižgeš televizor in že imaš CCN. Prižgeš radio in imaš BBC. Na internetu - angleščina. V recepciji časopisi v angleščini. V nočnem klubu pesem v angleščini. V kinu angleška sinhronizacija besedila (če film izjemoma že sicer ni v angleščini). V EU, v Bruslju, ki je bil nekoč ena sama francoščina, zdaj prevladuje angleščina.