Kaj se je v tej hiši dogajalo, zdaj lahko preberemo v romansirani spominski knjigi Ivana Otta Otroci s Petrička – Ukradeno otroštvo. Identiteta glavne »vzgojiteljice« pri Petričku, ki so jo otroci imenovali Črna vdova, še danes ni razkrita. Ott je prvo srečanje z njo takole opisal: »Pred nami se je razkoračila partizanka, z rokami uprtimi v boke. Njena garderoba je bila nekaj posebnega. Najprej sem opazil njene oficirske škornje, krasno pološčene. Z njimi je neprestano cepetala na istem mestu. Oblečena je bila v jahalne hlače, najboljše kakovosti. Ravno takšne kakovosti in brezhibno zlikana je bila vojaška suknja. Dolge črne lase, zvite v svitek, je pokrivala partizanska kapa, na kateri se je svetila emajlirana peterokraka zvezda. V roki je držala kratek usnjen bič, ki sem ga kasneje dobro spoznal in si ga zapomnil podobno kot to hudobno ženo, ki smo jo klicali Črna vdova. 'Poslušajte, vi pankrti. To ni poletna hišica na deželi, kamor smo vas pripeljali, da bi uživali. To je vzgojni dom, kjer bomo poskušali iz vaših glav očistiti sovražne misli, s katerimi ste vzgojeni' …«