»V redu. Jutri pri kosilu ga bom vprašala. Kot si rekel, izgubiti tako ali tako nimam kaj,« je sklenila Monty, ko sta se vračala v hišo. Kuharica jima je pripravila okusno in obilno malico, da jo bosta vzela s seboj k jezeru. Preoblekla sta se v jahalno obleko, vzela malico ter odšla v hlev. Tam sta ju že čakala žrebca, ki sta ju jahala prejšnji dan. Montyjinemu je bilo ime Blacky, Robbyjevemu pa Lord. Pobožala sta ju po smrčku ter vsak svojemu dala kocko sladkorja. Nekaj kock sta vzela tudi s seboj. S seboj seveda nista pozabila vzeti kopalk in brisače. Še dobro, da sta imela kavbojska sedla. Hrano in kopalke sta spravila v sedelne torbe, brisače pa sta kar privezala zadaj za sedlo. Čez sekundo sta bila oba že v sedlu. Odjahala sta proti jezeru. Ježa je bila kljub vročini zelo prijetna. Konja sta od časa do časa spustila tudi v lahen drnec. Bilo je naravnost fantastično. Pogovarjala sta se o svojem urjenju in Quincyju. Obema je bil kar všeč, saj ni bil taka pošast, kot sta mislila na začetku. Tudi z urjenjem sta bila zadovoljna. Monty so bile všeč borilne veščine, Robbyja pa je najbolj veselilo to, da bo končno dobil malo mišic. Ob prijetnem pogovoru je čas hitro minil in kaj kmalu sta zagledala kristalno čisto jezero, ki je mirno počivalo v vročini. Njegova gladina je bila mirna in vsa obsijana s soncem. Razjahala sta. S konj sta vzela sedli ter ju položila na obrežje jezera. Lorda in Blackyja sta spustila v bližnjo ogrado. Očitno jo je Don zgradil prav z namenom, da je vsak lahko mirne duše užival v kopanju, konji pa v počitku. Monty in Robby sta se preoblekla v kopalke in z velikim navdušenjem poskakala v jezero. Kljub vročemu soncu je bilo prijetno hladno. Razposajena sta plavala, se škropila in vriskala. Ko sta se utrudila, sta se ulegla na brisači in se prepustila soncu, da ju posuši. Vroče sonce in prijeten občutek sta ju kmalu zazibala v spanec. Monty je zbudilo brenčanje čebele poleg njene glave. Usedla se je, si pomela oči in opazila, da jo je sonce kar malo opeklo. Tudi Robby je bil malo opečen. Preden ga je zbudila, se je spomnila na Seana in Sally. Zanimalo jo je, ali jo že iščejo in ali se je Sean že česa spomnil. Njene misli so odtavale k Seanu in njegovim poljubom. Bog vedi, ali ga bo sploh še kdaj videla. Iz zamišljenosti sta jo zdramila Lord in Blacky, ki sta veselo hrzala. Očitno sta si že odpočila in na vrsti je bila igra. Monty je zbudila Robbyja. Ta se je leno pretegnil. Ko sta se oba dodobra predramila, sta pojedla okusno malico. Pozabila pa nista niti na Lorda in Blackyja, nesla sta jima skorjico kruha in nekaj kock sladkorja. Nekaj časa sta počakala, da se je hrana polegla. Zopet sta se odpravila v vodo. Zdaj nista bila tako dolgo notri kot prvič, saj se je voda že kar malo ohladila. Pa tudi posušila se nista na soncu, ampak sta se prav na hitro obrisala. Preoblekla sta se v suho obleko, osedlala neučakana žrebca in odšla proti domu. Na poti jo je Robby vprašal, ali še kaj misli na Seana. Monty pa je bilo kar malo neprijetno govoriti o tem. Prosila ga je, naj je ne spominja več na Seana. Razložila mu je, da ga mora čim prej pozabiti, saj ga verjetno ne bo nikoli več videla. To pa ji bo lahko uspelo le, če je nihče ne bo spomnil nanj. Robbyju je bilo hudo zanjo. V očeh ji je videl, da svoje največje ljubezni ne bo mogla nikoli in nikdar pozabiti. Njuna preostala pot do doma je potekala bolj v tišini. Šele ko sta prišla do ograd z žrebički, sta se malo razgovorila in razveselila. Ko sta jih gledala, kako se igrajo in kakšne norčije zganjajo, jima ni preostalo drugega, kot da sta se od srca nasmejala. Domov sta prišla ravno pred mrakom. Dona je že kar malo skrbelo zanju. Pri večerji ju je okaral, da morata v prihodnje prej hoditi domov. Robby in Monty sta se opravičila in mu obljubila, da bosta naslednjič bolj pazila na čas. Po večerji sta odšla v Montyjino sobo. Tam sta kartala in se pogovarjala.