nja na velikega demokrata dr. Jožeta Pučnika. Pa ne le zato, ker sta bila oba v prejšnjem sistemu zapornika ali ker sta ga poskušala od znotraj demokratizirati, ampak zato, ker tudi SDS kot nekoč Pučnik zagovarja družbeno odgovornost kapitala. Na začetku mandata je očitno poskušal urejati odnose med državo in kapitalom na kooperativen način, pa je bil žal izigran. Nekateri stremuhi, ki so spoznali, da pri načelnem predsedniku vlade ne bodo dosegli svojih ciljev, so ga celo izdali. Tudi Borut Pahor je v preteklih letih veliko obljubljal, le primerna dejanja so izostajala. Naj navedem le tri izstopajoče primere: novinarska peticija, sprejemanje Ropovih laži in spletke okrog Patrie. Svetovna finančna kriza bo imela tudi v Sloveniji hude posledice. Zmanjšanje proizvodnje in izvoza bo močno prizadelo socialno državo. Čeprav smo sestavni del velike družine evropskih narodov, se moramo zavedati, da so manjša gospodarstva v času krize izpostavljena večjim tveganjem, zato so me predlogi nove koalicijske pogodbe močno razočarali. Konkretni interesi manjših strank pa bodo verjetno razmere še poslabšali. Pogajalci za koalicijsko pogodbo bi morali nadaljevati na dobrih temeljih odhajajoče koalicije. Če tega ne bodo naredili, bo zmeda težko obvladljiva. Tajkuni, sodniki, notarji, odvetniki, sindikati in vsa leva civilna družba bo neodločnost izkoristila in Slovenijo vrnila za leta nazaj. Ker so veliko koalicijo že vnaprej odpisali, je sedaj nujno, da pozicija in opozicija dosežeta dogovor o spremembah ustave. Tudi brez globalne krize, ki se hitro širi in poglablja, ima Slovenija še številna bremena tranzicije. Sedaj ne gre le za lastninjenje družbenega premoženja, ampak predvsem za ustavno in zakonsko ob-