A žal od želje do dejanskega sodelovanja v državnem ali pokalnem prvenstvu je kar velik korak. Prevelik. Prevelik glede na slabo obveščenost ljudi, ki bi svoje otroke poslali na tečaj kartinga in ga kasneje tudi zaposlili s to dejavnostjo, pa ne vedo, na koga naj se obrnejo, prevelik, kar zadeva organizacijo (saj vse breme pade na starše, ki dandanes nimajo več veliko prostega časa), predvsem pa se ustavi pri denarju. Se sploh zavedate, koliko stane sezona v kartingu? Ne? Potem vas bom malo (neprijetno) presenetil. Za prvo sezono v močnejših, zmogljivejših kategorijah boste morali odšteti celo premoženje. Vzemimo za primer 100 ICA/junior, kar je oznaka za hudičevo hiter 100-kubični gokart, pri katerem se voznik ne ukvarja s sklopko ali prestavljanjem. Če rečemo, da je potrebno za resno dirkanje kupiti najmanj tri šasije (340 tisoč tolarjev ena), da je potrebno kupiti najmanj tri motorje (prav tako 340 tisoč tolarjev eden), potem to znese že več kot dva milijona tolarjev, nato pa potrebujete za vzdrževanje te tehnologije še okoli 1,9 miljona tolarjev. K tej ceni prištejemo še trideset dirkalnih gum po 40 tisoč tolarjev (za komplet, torej za štiri gume) in pridemo do okroglega števila 5,1 milijona (bolj »domače« 45.000 DEM) za prvo sezono! K tej že tako ogromni številki je treba prišteti še vso opremo za dirkača (kombinezon, čelado, čevlje, rokavice …), stroške spanja, plačilo vsaj enega mehanika …. Skratka, grozljivo visoke številke. No, priznam, da je v prvi sezoni največ stroškov (nakup šasij, motorjev, osebne opreme …), zato pa je v drugi in vseh naslednjih sezonah več stroškov za vzdrževanje dirkalnika. Zaključek je, da se boste podali v zelo drag šport, zato si začnite iskati vsaj enega močnega sponzorja, če vam že družinski proračun ne dovoljuje tolikšnega zapravljanja za šport. Nato smo za primerjavo vzeli še 125-kubični kart, ki je nekakšna špica v tem tekmovanju. Omenjeni gokart je grozljivo hiter, saj katapultira voznika od 0 do 100 km/h v samo 3,3 sekunde in doseže (teoretično) končno hitrost čez 200 km/h!! Porsche 911 GT2, Ferrari 360 Modena in Chevrolet Corvette so s številkami 4,1, 4,5 in 5 sekund od 0 do 100 km/h prave ovčke v primerjavi s tem 80-kilogramskim adrenalinskim generatorjem. V tem gokartu se mora dirkač truditi s sklopko (ob volanskem obroču!) in šeststopenjskim menjalnikom, zato je dirkanje še težje. Za nastopanje v kategoriji 125 cm3 formule C (kar je uradna oznaka največjega in najzmogljivejšega gokarta na naših slikah) potrebujete 1,2 milijona (najmanj tri šasije), dodatna 2 milijona (za najmanj tri motorje) in 2,9 milijona za revizije in nadomestne dele; ne pozabite še na vsaj 450 tisoč za 40 gum (en komplet stane 45 tisoč) – kar vse skupaj v zelo grobem izračunu znese slabih 7 milijonov (60.000 DEM)! Za prvo sezono!! Pri teh izračunih sem zavestno zanemaril stroške bencina, kombija oziroma prikolice, šotora itd. Ali ni to prehud zalogaj za dirkalnik, ki ga zaradi skromnih dimenzij le redki nepoznavalci jemljejo resno in z vsem spoštovanjem? Odgovor je: DA! Take vsote si lahko privošči le redka skupina ljudi, ki imajo za seboj ali močne pokrovitelje ali bogat družinski proračun, sicer pa manjka tisto osnovno, poceni dirkanje. Pri izračunih smo vzeli skorajda največje številke, torej proračune, ki vam ob talentu in izkušnjah zagotavljajo naslov prvaka. Drugače se lahko dirka tudi v teh kategorijah bistveno ceneje, z eno šasijo, enim motorjem, rabljenimi (cenejšimi) gumami, šotoru in s sendvičem v žepu. Takrat je možnost odpovedi materiala večja, a užitki med vožnjo ostajajo. In to kakšni!!