Lobetovi so živeli v Žabji vasi, v bližini križišča na sedanji Šentjernejski cesti. Tu so imeli hišico in nekaj zaplat zemlje. Očetova uradniška plača je komaj zadostovala za preživljanje številne družine. Potem ko je umrl, je njegovo breme padlo na ramena starejšega brata Jakoba, ki je dobil zaposlitev na okrajnem glavarstvu. Julijanini izgledi so bili torej slabi: bila je najmlajši otrok v številni uradniški družini, brez očeta in še ženska povrhu. Usoda je hotela, da je prvič zavestno stopila v svet prav tukaj v Šmihelu. Pri notredamskih nunah v samostanu, komaj kak streljaj oddaljenem od sedanjega doma starejših, je obiskovala dekliško in meščansko šolo. Delo z otroki jo je neizmerno veselilo in odločila se je, da bo to njena življenjska zaposlitev. Zato je v Ljubljani opravila vzgojiteljsko šolo, po njej pa se je vrnila v Novo mesto. Poslala je prijavo za delo in vsa vznemirjena čakala, kdaj bo stopila med mlade radovedneže.