Bistvo njegove veščine je, da se ženska nauči odzvati, ko je njeno telo pod stresom. Da torej delujemo, ko smo napadene, ko nas je strah, ko se nam povečata bitje srca in hitrost dihanja, ko se začnejo krčiti mišice in tresti roke in ko tako rekoč izgubimo vse finomotorične sposobnosti. »Takrat moramo najprej na hitro presoditi, ali lahko zbežimo. Če to res ni mogoče, pa moramo z vso silo napadati vitalne tarče telesa – oči, grlo, ušesa, genitalije ali živčne točke. Vedeti moramo, da je v tistem trenutku tudi napadalec pod stresom in ena od značilnosti takega stanja je tudi, da ne čutimo bolečine, zato kakšno zvijanje prstov, roke ali kaj podobnega skorajda ne pride v poštev. Kaj bi vi storili, če bi vas nenadoma nekdo začel na silo vleči iz avta? Če bi mu takrat potisnili prste v oči, bi se napadalec gotovo vsaj za trenutek umaknil in imeli bi idealno priložnost, da zbežite. Podobnega načina samoobrambe kot Erika se učijo tudi naši specialci, ker je učinkovit in se ga je mogoče hitro naučiti.« Samoobrambe se lahko nauči vsaka ženska. V desetih vikendih zna že precej, pravi Kincl. »Nasilje ni odgovor, toda pri, recimo, posilstvu je edina možnost. Jaz bi v takem trenutku ženski sicer z veseljem svetoval, naj ga ustavi s pogovorom, s svojo energijo, ampak to ni mogoče. Takrat mora ženska delovati hitro in z vso močjo. Potem pa nekatere ženske, ki jih učim, rečejo: 'Joj, ampak jaz ga ne bi mogla nikoli brcniti v jajca.' Ko pa jo vprašam, kaj bi storila, če bi kdo s pištolo meril v glavo njenega otroka, vzklikne, da bi mu izpraskala oči in odrezala jajca. To je ta instinktivna moč po preživetju! Če se bo ženska tisti trenutek spomnila na to, da jo doma čakajo otroci, mož, skratka, družina, če se bo spomnila, kaj je zanjo v življenju najpomembnejše, bo našla v sebi neverjetno moč in reagirala!«