»Stoposto,« sem rekel, Fran pa je samo zamahnila z roko in se sesedla na rit. Tako jo je zabrisalo, da ji je noge kar v zrak vrglo. Vstal sem in jo popokal naravnost v lift. Nič nisem govoril. Verjetno sem ji na smrt zameril tisto z njenim tipom, ko me je tako brezsrčno brcal v jajca. Kaj pa vem, morda bi tisti zvodniški mačo v svoji bebavi glavi ugotovil, da ji moram plačati tudi za tole fafljanje. Sicer pa se mi je zdela lepa, vseeno. Morda ravno zaradi tega, ker je bila, kar je pač bila. Kurba! Z velikim K in klicajem, ki je tako vabil na tisto, kar se bojda, ajde, ne spodobi. V črnih mrežastih nogavicah, malce neokusnih zelenih čeveljcih na visokih petkah, v neki črni miniki in črni bluzi z globokim izrezom. Z razpokano šminko na razpokanih ustnicah in nekaj podplutbami na arhivskem obrazu. Moja Francka, soseda iz tri ena štiri.