Peti: »Tudi kar se tiče poslanstva vojaških okupacijskih sil, Zajcu ni treba brati tiska, ki mu ne zaupa…« (V. M.). Se zahvaljujem za nasvet, ki pa ga ne bom upošteval in bom še naprej pozorno bral zasebno in službeno. General Stanley McChrystal, novi poveljnik sil ISAF, bo počasi spoznal, kje je pristal, in morda bo ugotovil, da nekatere nacionalne vojske njegove recepte uporabljajo z različnimi uspehi že od leta 2005. Nedvomno bo spoznal še nekaj: ni enega recepta za vse pokrajine, ampak je treba rešitve ukrojiti. Winston Churchill je nekoč rekel, da Američani nazadnje potegnejo pravo potezo, po tistem, ko so izčrpali vse druge. Upajmo, da so zdaj že tam. Afganistanke in Afganistanci nimajo dovolj samo tujih sil, skorumpiranih politikov, ampak tudi talibov, in to ponavljam in zato sem se tudi oglasil. Obstaja nekaj neodvisnih raziskav, ki zanimivo razvrščajo priljubljenost in nepriljubljenost, pričakovanja in razočaranja, optimizem in pesimizem in niso povsem v skladu s trditvijo V. M. o nepriljubljenosti neafganistanskih vojaških sil in mednarodne pomoči. Napredek od leta 2001 je viden, merljiv in se ga Afganistanke in Afganistanci zavedajo – želijo pa si bistveno večjo hitrost. Naj mi V. M. našteje državo brez korupcije, nepodkupljivega politika – že jutri bomo brali o njem ali njej. Trdil sem samo to, da v Afganistanu niso nič bolj skorumpirani in klientelistični kot kjer koli po svetu, zato nimamo pravice metati kamnov vanje.