Prepričana sem, da imate kot šivilja in pri 48 letih težave pri delu zaradi vida. Da to opažate šele zadnje leto, vam je pomagala vaša kratkovidnost, ki je le tolikšna, da vas moti pri vožnji avtomobila, v kinu, pri gledanju televizije, spoznavanju oseb, predmetov na daljavo, omogoča pa vam dobro vidno ostrino na bližino, okrog pol metra do 30 centimetrov po navedbi vaše dioptrije. Kratkovidnost predstavlja eno izmed sprememb refrakcije - optičnega ustroja očesa, ko je optična moč očesa (roženice, leče) praviloma premočna, navadno pri predolgem očesu, tako da slika predmeta nastane pred mrežnico in ne na njej kot pri pravovidnem očesu. Kratkovidni vidi dobro na bližino, slabo pa na daljavo, kar popravijo očala z razpršilnimi lečami. Da ostro vidimo predmete v bližini, nam pomaga akomodacija, ko se očesna leča dodatno izboči in njena optična moč tako naraste. S staranjem leča čisto fiziološko postaja manj elastična in moč akomodacije pada. Pri štiridesetih letih starosti je sposobnost akomodacije že tako majhna, da predmeta 20cm od oči ne moremo več izostriti. To je starovidnost, strokovno presbiopija, ki jo popravimo z očali, z dodatkom zbiralnih leč. Popolno sposobnost akomodacije navadno izgubimo pri 60, nekateri šele pri 70 letih, in za delo na razdalji okrog 33cm potrebujemo dodatek +3,0 dioptrije, za daljšo delovno razdaljo okrog 1m dodatek +1,0 dioptrijo, za 50cm +2,0 dioptriji itd. To pomeni, da če je bil nekdo pred starovidnostjo kratkoviden, se mu stanje na daljavo ne popravi, ampak čisto matematično upoštevano za bližino ne potrebuje dodatka ali ustrezno manj kot nekdo, ki je bil ves čas pravoviden, in ustrezno več nekdo, ki je daljnoviden. Tako nekdo, ki je za vožnjo uporabljal očala -3,0 Dsph, po 60. letu lepo bere brez očal, za daljavo pa še vedno potrebuje prejšnja očala. Med 40. in 60. letom pa se zadeva nekoliko zaplete, ker bi taka oseba za bližinsko delo morala uporabljati še očala med -2,0 do -1,0 dioptrije, kar je pa navadno moteče. Vid na daljavo s takimi očali ni tako oster, kot je ta oseba vajena, s svojimi očali -3,0 dioptrije pa pri dobri svetlobi, nezahtevnem delu, spočitem stanju še zadovoljivo vidi, zato z drugimi očali navadno odlaša. To seveda ni nič narobe in škodljivo, težava je le manjša delovna sposobnost. Tu je že vaš problem, ker imate za vid izredno zahtevno delo, to ste dobro opazili pri manj kontrastnem sukancu in ob slabši svetlobi. Dolgo ste zdržali brez pripomočka - očal za bližino, sedaj pa imate za vaša leta in kratkovidnost očala za izjemno bližino, kar pa vam že onemogoča jasen pogled na stroj. Priporočam vam, da se o tem pomenite z vašim očesnim zdravnikom, za kakšno razdaljo bližinska očala najbolj potrebujete. Če imate delo, ko morate stalno menjati pogled z ene razdalje na drugo, se to lahko reši z večžariščnimi očali. Torej dioptrija je problem, spremembe, kot rečeno, lahko pričakujete postopno še vsaj do 60. leta. Globinski - stereo vid je najvišja stopnja razvoja vida, ki omogoča dojemanje tretje dimenzije, to je relativne bližine, daljave predmetov iz spojenih slik obeh očes. Razvije se že v otroštvu, veliko ljudi tega nima, a žive in delajo brez težav, saj smo ljudje zelo učljiva bitja. Kako je z vami, ne vem, ker nimam podatkov, ali je bilo to pri vas preiskano. Pomemben je globinski vid za določene poklice, predvsem delo na višini, pri določenih strojih, kjer so možne poškodbe rok idr. Menim pa, da je velika verjetnost, da imate globinski vid že vse življenje okrnjen, ker imate različna optična ustroja levega in desnega očesa (eno oko -2,0, drugo -2,75 dioptrije), kar pomeni tudi različnost slik obeh očes, s tem pa manjšo možnost njihove pravilne spojitve v eno sliko in percepcije globine. Sami si boste najlažje pomagali pri vašem delu in tudi doma, tako da si boste zagotovili primerno osvetljenost, večji kontrast in optično pomoč za potrebno razdaljo ob upoštevanju vaše kratkovidnosti in starosti.