Patch preživlja starost v domu za ostarele v Somersetu. Po 1. svetovni vojni je delal kot vodovodni inštalater in osemdeset let ni spregovoril o stvareh, ki jih je doživel v njej. Bojeval se je v Belgiji do poletja 1917, ko je bil hudo ranjen, in se ni več vrnil na fronto. A v primerjavi s tovariši jo je še dobro odnesel, saj jih je večina v napadu 22. septembra 1917 umrla. Danes slabo sliši sluhom, še vedno pa lahko bere brez očal in se povsem zaveda sveta okoli sebe. Po nagovoru belgijskega veleposlanika je med srkanjem šampanjca zašepetal: »Zelo sem počaščen. Dobro se počutim, a mislim, da ne bi več zmogel preteči kilometra. Rad imam današnjo Belgijo. Rad imam njihovo čokolado.«