Kakorkoli, obiskal jo je že devetkrat od daljnega leta 1983, kar se močno približuje dosežkom nekaterih s priženjeno žlahto v Spodnjem Dupleku ali Gornjih Novakih. Tašča še živi tradicionalno življenje japonskih žensk, njen dan zapolnjujejo kaligrafija, slikanje s tušem in branje haikujev. V japonski hišici s papirnatimi premičnimi stenami in rogoznicami na tleh, okoli pa vrt z bonsaji in v umetelne vijuge pograbljenim peskom? Ah, ne, s tastom živita v manjšem bloku v predmestju. In ko pride japonsko-slovenska družina z Daijem in Tomom na obisk, obsedijo ob taščinem štedilniku, se bašejo s tempuro in sušijem, tamkajšnjo hrano je namreč vzljubil tudi Jure, in razen poti z letališča in nazaj ne stegnejo nosu ven? Ne, prepotovali smo vse glavne japonske otoke. Z avtomobilom je tamkaj križ: vsepovsod japonske pismenke, grozna gneča, drage avtoceste. Zato si kupimo posebno družinsko karto za vlake. To je prelepa dežela s sicer prenaseljeno vzhodno obalo, a nenaseljeno zahodno obalo, ki se strmo spušča naravnost v morje, in z gorovji v osrednjem delu, kjer lahko vidite tako opice kot medvede. Prekrasne imajo Alpe! V te gore se je zaljubil neki Avstrijec in jih poimenoval po naših Alpah.