Tudi Nadalova izjava je bila, logično, delo IMG-jevega oddelka za odnose z javnostmi. Tako kot vsi teniški ekshibicijski dvoboji je bil tudi razplet Bitke podlag namreč natančno načrtovan do podaljšane igre v tretjem nizu, ko sta tako Federer kot Nadal lahko igrala na zmago. Da sta si razdelila prvi in drugi niz, je bil le običajni scenarij ohranjanja napetosti. In, jasno, Nadal je v izjavah zmagovalca preprosto moral braniti integriteto Federerja kot skoraj absolutnega vladarja moškega tenisa in hkrati vzdrževati podobo izzivalca velikih bicepsov, ki sta mu jo tako kot Švicarju na podlagi rezultatov, načina igre in osebne podobe pazljivo ustvarila IMG in Nike. Ni bilo namreč naključje, da sta Federer in Nadal po vsaki menjavi strani zamenjani par superg postavila na posebno stojalo . . . In nikakor ni bilo naključje, ker so taki pač zakoni športa, da je Nadal dvoboj dobil. Zato je spomin na še bolj bizarno merjenje moči med kanadskim sprinterjem Donovanom Baileyjem in Michaelom Johnsonom kar sam od sebe silil na površje, ko sta Federer in Nadal skušala ugotoviti, kaj početi na mutantskem igrišču v Palma Areni.