Mandela, ki je bil na čelu borcev proti apartheidu v Južnoafriški republiki, si je z gverilskim delovanjem in sabotažami prislužil ugled junaka in borca za svobodo. Mladost je preživel v klanu plemena Thembu, pozneje pa je študiral pravo. V drugi polovici prejšnjega stoletja je postal aktivist Afriškega narodnega kongresa (ANC), ki se je zavzemal za enake pravice vseh državljanov ne glede na raso. Leta 1962 so ga zaradi delovanja v oboroženem krilu ANC zaprli in mu dve leti kasneje podaljšali kazen na dosmrtno zaporno kazen. Zaradi pritiska ANC in tujine je tedanji južnoafriški predsednik Frederik Willem de Klerk razrahljal apartheid in februarja 1990 Mandelo izpustil; z Nobelovo nagrado za mir v roki sta se skupaj slikala leta 1993. Maja 1994 je bil Mandela izvoljen za predsednika države, po izteku mandata pa je ostal borec za mir. In seveda ključna oseba, ko si je Južnoafriška republika kot prva afriška država v zgodovini priborila pravico do organizacije svetovnega prvenstva v nogometu, ki bo leta 2010. Malo manj znana, zato pa toliko bolj veličastna, je zgodba o Mandeli in nogometu, ki bo kot dokumentarni film prvič predvajana konec letošnje jeseni v Johannesburgu. “Sonce najmočneje sije na svobodo, ki je največji dosežek človeštva,” je tudi dejal Mandela. Izkušnja z otoka?