Tudi novinar mora prejeti plačo. Nikjer nisem napisal da ne. Toda tako kot vsi drugi zaposleni mora biti izpostavljen trgu dela. In sprejeti odpoved ter drugo ponujeno delo. Časopis Delo pa se še vedno obnaša kot v starih časih. Torej kot prvi družbeno politični časnik v državi. Še več. Njegovi naročniki so tudi v državni upravi, ministrstva itd. Zakaj pa? Je to uradni list? Ni. Torej naj se prilagodi malemu tržišču in nogira pol novinarjev. Čez noč bo lahko postal cenejši. Kvalitetno branje pa bomo še vedno prebirali. Če ga bomo v njem zasledili seveda. Vendar ne takega, ki nam ga servira Karba denimo. Kot je to počel v primeru Patria. To je novinarska sramota. Najnižja, najbolj pritlehna oblika dvigovanja naklade. Če je to zate kvaliteta, res ne vem kako bi se lahko še naprej menila o slovenskem novinarstvu. Sicer pa presodi sama. Delo je po prodaji prehitel že Večer. Očitno so bralci doumeli kaj je kvaliteta in se ne puste več nategovati. Zato bi ti rad povedal, da zagotovo nisem nasedel. Saj sem dokaj apolitično bitje. Še na volitve ne hodim. Zato mi je težko očitati kakršno koli nasedanje. Tako desnim kot levim. Čeprav sem po lastnem prepričanju levičar. Pa ne slovenski. Ti so sramota za levico. Tudi krščen nisem. Še manj simpatizer RKC. Bi rekel, da naivno pošten. Torej človek, ki ne mara laži, izprijenih ritoliznikov. Zato se na vsako tako zadevo odzovem kritično. Še posebej, če kupim nek časnik in v njem prebiram nebuloze. Pa ne zaradi njih samih. Ampak zato, ker me s svojim pisanjem žalijo. Saj me avtomatično uvrstijo v skupino ljudi, ki so dovolj bebavi, da jim verjamejo na napisano. In tem bom vedno rekel da so pisuni. Žal pa je pri nas tako, da ne premoremo resnično kakovostnega in politično neopredeljenega, podrejenega časnika. Zato moramo prebrati veliko, da si ustvarimo neko realnejšo sliko o čemer koli. Če je to zate kvaliteta, sva s v svojih mnenjih daleč, daleč vsak sebi. Škoda. Sicer pa si danes na nacionalki poglej Partljičev "En dan resnice". Če od novinarstva poznaš zgolj n, potem boš vedela na kaj sem mislil ko sem se spustil v debato o slovenskem novinarstvu, njegovi neodvisnosti in borbi za denar.