"Tole sliko je naša umetnica Šemsa Hadžimahović narisala že 1981", je rekla in stopila na kavč, obrnila sliko, da vidim dokumentarni zapis same umetnice. "Bila je v lasti neke družine. V bombnem napadu decembra 1991, to se pravi deset let po nastanku slike, je bomba padla naravnost v tisto stanovanje in ga raztreščila. Vse je bilo uničeno, tako tudi slika, ki se je z drugimi uničenimi stvarmi znašla na kupu smeti v naši ulici Prijeko. Zagledala sem jo, ko sem med novim bombardiranjem tekla v zaklonišče, in jo pobrala. Vsi so me začudeno gledali, kaj bom z njo, pa nisem znala razložiti. Kakor da me, pomečkana in ranjena, prosi, naj jo vzamem. Že takrat se mi je zdelo, da je v njej polno simbolike. Kot da je umetnica videla deset let prej ranjeni Stradun. Poravnali smo jo in shranili. Šele lani, ko je bilo že vsega hudega konec, smo jo odnesli k steklarju, da jo uokviri, in šele takrat videli, da je v njej še vedno izstrelek (geler). Izbrali smo tak okvir, da je slika lahko čimbolj taka, kot smo jo našli.