Epidemije okužb z legionelo navadno izbruhnejo v večjih ustanovah, vendar nikakor ni rečeno, da je ne moremo stakniti doma ali v službi. Legionele so namreč prisotne v vseh naravnih vodnih okoljih (le v morski vodi ne) in v vseh umetnih okoljih, ki jih je ustvaril človek: vodovodih, hladilnih stolpih, klimatskih napravah, ki vsebujejo vodo, bazenih z navadno in termalno vodo, vodnjakih, vodometih, zdravstvenih in zobozdravstvenih pripomočkih in podobno. Okoli štiri odstotke vseh bolnikov zboli doma. Okužimo pa najpogosteje ne tako, da vodo pijemo, pač pa z vdihavanjem vodnih hlapov; na primer med prhanjem in z aerosoli klimatskih naprav, kopalnih in masažnih bazenov. Če voda nekaj časa stoji, so razmere za razmnoževanje še boljše, saj legionele potrebujejo za razvoj gostitelja (najpogosteje amebe), katerih zgradba pa jih zaščiti tudi pred delovanjem antibiotikov in biocidov. So dokaj odporne tudi proti kloriranju, čeprav jih najpogosteje uničujejo prav s »klorovimi šoki«, ki pa niso učinkoviti, če ne »dosežejo« tudi slepih vodovodnih rokavov. Problem nastane zlasti v večjih zgradbah, kjer preurejajo prostore in na primer pustijo zaprto vodovodno pipo dalj časa ali preuredijo prostor, kjer je bila speljana vodovodna naprava, a je sedaj ne uporabljajo. Tu so na primer lahko kritični tudi vikendi, v katera ljudje hodijo le občasno. Vroče, mrzlo, mlačno …